Dom brez kemikalij
Nekega dne, ko je bil moj otrok še v drugem razredu osnovne šole, je prišel domov z nalogo, naj v stanovanju poišče in evidentira izdelke z znaki, ki opozarjajo na vsebnost nevarnih snovi. Verjetno nas večina pozna simbole, ki označujejo jedke, vnetljive, strupene ter zdravju in okolju škodljive snovi? Naj vas spomnim – na teh oznakah najdemo mrtvaško glavo, mastno odtisnjena črn križ in klicaj, slika drevesa, ob katerem je razlit črn madež, in podobno. Skratka, podobe, ob katerih nam je nemudoma jasno, da je treba s takšnimi snovmi ravnati z vso previdnostjo. Moj otrok je naslednjega dne v šolo odšel brez opravljene domače naloge, jaz pa sem bila nadzadovoljna, da je bilo temu tako.
V resnici ne vem natanko, kdaj in kako je pripeljalo do tega. Spominjam se, da mi je pred kakim desetletjem prvič pred oči prišel članek o nevarnih snoveh v gospodinjstvu, konkretneje v čistilih. V čistilih najdemo na primer klor, amonijak in solno kislino, ki so vsi zelo korozivni. Klor reagira z drugimi organskimi snovmi iz okolja in ustvari nevarne spojine. Formaldehid, ki je pogosta sestavina čistil za straniščno školjko, je rakotvorna snov in dokazano povzroča mutacije pri živalih. Čistila vsebujejo tudi dezinfekcijska sredstva, fosfate, fenole in druge snovi z imeni, za katera ne vem povsem, kaj sploh pomenijo. No, v resnici pomenijo alergije, vnetja, opekline, poškodbe organov in motnje v delovanju žlez z notranjim izločanjem. Ker se ne razgradijo, pomenijo nalaganje v telesu in v okolju, vgrajevanje v človeško ali živalsko telo in prenašanje iz generacije v generacijo.
Ja, pa da ne pozabim! Saj se strinjamo, da mora stanovanje po čiščenju lepo dišat, kajne? Zato še posebej skrbno izberemo čistilo, ki reees lepo diši. No, diši zaradi sintetičnih dišav. Te povzročajo alergije, na črnem seznamu je 24 dišav. #sampovem
Kar nisem se mogla dovolj načudit, da vse te izdelke najdem na trgovinskih policah. Moja glavna misel takrat (in še danes) je bila: kako je sploh lahko dovoljena prodaja takšnih izdelkov? Vedno sem mislila, da imamo neke inštitucije, ki skrbijo za nas in za naše zdravje. Saj ne more biti res, da so nam za nekaj evrov dostopni izdelki, ki nam lahko resno škodujejo?
Naslednji šok … kozmetika! Mila, sredstva za tuširanje, šamponi, pena za britje, deodoranti, kreme za nego, zobne kreme #younameit. Vsebujejo lahko parabene, sintetične dišave, fenoksietanol, fenole, biocid triklorsan, hidrogen peroksid, konzervanse, aluminij, dibutilftalat !?. Iskreno, ne razumem vseh teh izrazov in kaj pomenijo v kemijskem smislu. Tisti, ki vedo, in so naredili raziskave, pa so povedali, da pomenijo draženje oči in kože, vplive na hormonski sistem in plodnost, alergije, motijo delovanje žlez z notranjim izločanjem, povzročajo nastanek raka, motnje v delovanju centralnega živčnega sistema in tako dalje in tako naprej.
Vsa ‘tradicionalna’ čistila in kozmetični izdelki seveda ne vsebujejo vseh nevarnih snovi in različne nevarne snovi imajo različne posledice. A nisem mogla mimo dejstva, da z njihovo uporabo škodujem svojemu zdravju, zdravju svojih otrok in naravnemu okolju. En čas sem poskušala tako, da sem gledala na deklaracije in sem od vseh napisanih sestavin prepoznala morda tri, za katere pa že nisem več vedela, kaj že je narobe z njimi. Skratka, prekomplicirano! Edina možnost je bila, da jih povsem neham uporabljati.
Ne bom naštevala, kako vse je moč nadomestit izdelke, ki vsebujejo škodljive snovi, ker so te informacije dandanašnji dostopne z nekaj kliki, če v brskalnik vtipkaš ‘dom brez kemikalij’. Morda raje izpovem nekaj spoznanj, do katerih sem prišla, ko sem nehala uporabljati kemična čistila in kozmetiko.
Recimo, tuširanje je mogoče opraviti brez kakršnega koli kozmetičnega izdelka. Za tuširanje potrebujete čas in tekočo vodo, to je vse. Še več, izdelki za tuširanje in za čiščenje kože vsebujejo snovi, ki povzročajo izsuševanje kože. Če se tuširate samo z vodo, zmanjšate potrebo po uporabi mnogih sredstev za nego kože. Uporabljam samo glineni šampon za lase in glineni balzam. Če rečete, da so ti izdelki pa dokaj dražji od ‘običajnih’ kozmetičnih izdelkov, seštejte prihranek za zmanjšanje uporabe krem, s katerimi ponovno vnesete vlago v (zaradi gela za tuširanje) izsušeno kožo.
Perilo je čudovito oprano tudi s praškom, ki ga naredim kar sproti, tako da naribam naravno trdo milo in ga zmešam s sodo bikarbono. Namesto mehčalca nalijem jabolčni kis. Pri vsakem pranju pri nas diši po sivki, saj kisu dodam naravno eterično olje sivke – lokalno pridelano :).
V resnici lahko z res minimalnim posegom v svoj vsakdan nekaj naredim za zdravje, za okolje in za to, da moj otrok ne more opraviti vseh domačih nalog. Še vedno pa se soočam z enim največjih izzivov, ko gre za nevarne odpadke, in to je plastika. Kaj pa je tvoj največji izziv?
Metka Bahlen