V torek, 6. 2. 2018, je v Centru mladih Koper že od jutra potekala priprava prostorov, miz, ozadij, slaščic, materialov in letakov, svoja vrata pa je za obiskovalce Zaposlišče odprlo ob 11.00 uri. Najbolj zagrizeni sogovorniki, ali bolje rečeno sogovornica, so se pred vrati pojavili že 10 minut pred pričetkom. Tam smo, kot tolikokrat do sedaj, slišali ta značilen primorsko-italijanski »kon kalma«, ki mimogrede pomeni »kar v miru« oziroma sporoča, da se ne mudi. Udeleženci so tako imeli pripravljen vsak svoj kotiček in razgovori in predstavitve so se lahko začeli. Med tem sta izvajalki aktivnosti budno pazili, da ne zmanjka kave, piškotov in sadja ter se v vmesnem času tudi pogovarjali z sogovorniki, ki so čakali na »svojo vrsto«.
Zaposlišče je potekalo v dinamičnem ritmu, obiskalo nas je nekaj več kot 10 sogovornikov iz več kot petih organizacij. Od začetka vključenih udeležencev jih je do Zaposlišča prišla le peščica, samo trije.
Artur se je svojega kotička lotil zelo sproščeno in minimalistično. Neformalno vzdušje je pri njem zagotovo vzpostavilo sedenje na vrečah, polnjenih z stiroporjem, ter krofi na mizi, ki so kar vpili k sladkanju, njihov vonj pa se je vil tudi na hodnik. Artur je sicer še študent, aktiven plesalec, vendar se zaveda, da prehod na trg dela tudi zanj ni daleč.
Inja se je svojega kotička lotila sistematično in urejeno ter uravnoteženo – na mizi ni bilo preveč, niti premalo, takisto velja tudi za steno. Ob svoji risbi reke svojega življenja je predstavila svojo do sedaj prehojeno pot, s fotografijami v okvirjih, obešenih na steni s pomočjo vrvi in lesenih ščipalk, pa je predstavljala pojme, ki ji veliko pomenijo, jo motivirajo in nenazadnje tudi predstavljajo njene vrednote in življenjsko vizijo. Tudi ona je študentka – in to na dveh podiplomskih programih, vendar je čas v treningih Kariernega zaganjalnika vseeno posvetila sebi, svojim močnim točkam in krepitvi tistih področij, ki to še niso.
Jana je v svoji predstavitvi uporabila veliko didaktike. Predstavitve se je lotila skozi Jabolko spoznanja, aktivnost, ki jo je pripravila za svoje sogovornike. Na tabli je imela narisano veliko jabolko, s črtami deljeno na kose, znotraj le teh pa je imela kartice z vprašanji za dialog, ki jih je na tablo pripela z magneti. Izmenjaje z iztočnicami je tako vodila svojo predstavitev, hkrati pa si zagotovila dovolj komunikacijskega prostora, da je tudi sama dodobra spoznala svojega sogovornika ali sogovornico.
Vsak se je predstavljanja lotil na svoj način in prej kot v uri in pol se z njimi ni dalo celostno pogovoriti, kar nakazuje na dobro pripravljenost in to, da so naši udeleženci, pravzaprav udeleženec in dve udeleženki, bili svojim sogovornikom zelo zanimivi.
Splošen vtis, ki smo ga na obali pustili, je bil zadovoljujoč. Vsi, ki so se Zaposlišča lotili, so bili nad njim presenetljivo navdušeni in so nam povedali, da si želijo več tovrstnih praks in bolj pogosto.
Na tem mestu se zahvaljujemo vsem, ki ste nam s svojo podporo omogočili boljšo animacijo, samo izvedbo ter zaključek po treningih veščin – prvo lokalno Zaposlišče.
Veselimo se novih dogodivščin, tako v obalno-kraški regiji kot tudi na gorenjskem.