Dogajanje v projektu Marš na(d) trg dela je zadnje dni kar pestro. Še vedno imamo izvajanja individualnih podpor z udeleženci, načrtujemo animacijo in informiranje o projektu po Ljubljani in ostalih koncih osrednje Slovenije. Vseeno smo si včeraj vzeli čas in šli.
Kam? Daleč. Čez mejo naše ljube državice. 
Za seboj smo pustili pisarno, MC Bob in MC ULCO, “špricali” smo redni tedenski Matični tim Zavoda Bob.
Že zjutraj smo se pred Bobom spakirali v avto. Vanj smo poleg osebne partljage zložili barvne liste, debele flomastre in svinčnike, Marševe plakate in letake, kuverte in šibali. 🙂 Vreme nam je bilo zelo naklonjeno. Maruša je dolge rokave slekla že v Ljubljani, 
Senta in Dijana na poti, Tim pa jih je vztrajno imel na sebi vse do meje. Na poti smo se ustavili na kavi, kjer smo “do potankosti” načrtovali potek dneva. Zapisali smo svoja pričakovanja do dneva, do sodelavcev in kakšen želimo da je naš lasten doprinos k dnevu ter kako ga bomo udejanjili. Vsak od nas je pripravil tudi aktivnosti za grajenje skupine. Po postanku smo v avtu sestavili kratek scenarij za teaser, ki smo ga svežega, še iz avta, objavili na naši Facebook strani. Vidiš ga lahko tukaj.
V dnevu se je zvrstil obisk muzeja, kjer smo naredili nekaj prečudovitih, domiselnih fotografij, si med seboj pomagali in nagajali. 
Veliko energije smo posvetili skupinskemu naslavljanju izzivov, ki pritečejo povprečnemu dnevu, ko skočiš preko meje. V fokusu dneva je, poleg tega da je v zraku produktivna sproščenost, bila tudi konstruktivna medsebojna komunikacija, “duh vsi za enega-eden za vse” in sanjarjenje, viharjenje možganov za novimi idejami. Vezanimi predvsem na to, kje in kako se pojaviti, da dosežemo čimveč mladih, ki si želijo na trg dela.
Dan je bil dolg. Uspeli smo iti tudi v šoping – privoščili smo si malo razvajanja in nove materiale, s katerimi bomo izvajali aktivnost na Bobu in znotraj Marša. Overall – bilo nam je super. In kljub polnemu dnevu smo se uspeli napolniti z ustvarjalno energijo.
P.s.: Nismo mislili samo nase. Presenečenja bodo v Slovenijo prišla po pošti. Tako kot mi, si ne upa vsak. Ampak delo lahko počaka, stres je človeškemu organizmu škodljiv in psihohigienski minimum se lahko doseže tudi s timbildingom. 😀