PRiKAZ

Ogledalo_3

PROGRAM ZA RAZVOJ KOMPETENC ZA AVTONOMNE ZAPOSLITVE (in večjo konkurenčnost na trgu dela)

PRiKAZ je program neformalnega izobraževanja, namenjen mladim v starosti od 18 do 29 let:
– brezposelnim z različnimi stopnjami izobrazbe (od tistih z nedokončano izobrazbo do diplomantov fakultet),
– ki so še v procesu oblikovanja svoje poklicne poti (tudi študenti),
– vseh velikosti, barv, oblik in spolov,
– družboslovcem, naravoslovcem, umetnikom, teoretikom, praktikom,
– vsem drugim, ki želijo narediti korak k spremembi, pa ne vedo, kako.

CILJI PROGRAMA

V okviru programa udeleženci razvijajo konkretne projektne ideje, s katerimi dolgoročno rešujejo svoje življenjske situacije.  V programu z mladimi vzpostavljamo pogoje za nastanek, načrtovanje in realizacijo projektnih idej, razvoj izdelkov, storitev in drugih rešitev kot odgovor na prepoznane probleme v okolju. V programu je poudarek na uresničevanju projektnih idej (ne zgolj snovanju), neposrednem spodbujanju osebne in družbene aktivnosti udeležencev in posledično preprečevanju povratka v stanje brezposelnosti in socialne izključenosti. Mladi tako ustvarjajo priložnosti za svoj razvoj, za razvoj lokalne skupnosti in družbe. Izvedba programa je v celoti vezana na aktivno participacijo udeležencev, ki se po tem, ko imajo v okviru programa učno izkušnjo na trgu, osamosvojijo in nadaljujejo lasten (socialno) podjetniški ciklus.

IZVEDBA PROGRAMA

Pogoj za udeležbo je prisotnost v vseh štirih modulih programa.

P1220873Izvedba obsega štiri module v skupnem obsegu 320 ur:
– MODUL 1 (2 tedna):
Individualni del (opredelitev stanja, motivacije, potreb, vrednot posameznika; individualni dogovor z mentorjem);
Skupinski del (medsebojno povezovanje, skupinski dogovor, oblikovanje osebnega poslanstva in vizije).
– MODUL 2 (4 tedni):
Tedenska intenzivna gradnja skupine izven matičnega okolja (izpeljava krajšega projekta v okolju, refleksija);
Delo v matičnem okolju (opredelitev korakov procesa iz prvega dela modula in umeščanje v proces delovanja v domačem okolju: mreženje, definiranje potreb, raziskava);
Oblikovanje projektne ideje (idejni načrt za produkt ali storitev).
– MODUL 3 (4 tedni):
Izobraževalne vsebine (trajnost, pretresanje projektne ideje skozi sito načel trajnosti);
Projektno načrtovanje (opredelitev in načrtovanje projektnih faz);
Priprave na realizacijo (logistična, vsebinska, kadrovska, promocijska).
– MODUL 4 (6 tednov):
Realizacija projektnega načrta,
Evalvacija (skupinska in individualna),
Javna predstavitev.

V prvi polovici leta 2016 smo izpeljali pilotno izvedbo programa, do konca leta pa načrtujemo pripravo predloga Strokovnemu svetu RS na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport za potrditev javne veljavnosti programa in pripravo predloga Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za umestitev programa med programe Aktivne politike zaposlovanja.

PROBLEM, KI GA NASLAVLJA PRiKAZ

Današnji izobraževalni procesi (tako formalni kot neformalni) praviloma ne vključujejo posameznika – udeleženca programov, kot sooblikovalca vsebin. Oblikovalci in izvajalci izobraževalnih programov si lastijo podeljeno avtoriteto. Udeleženec pa je medtem, zaradi izključenosti iz procesa oblikovanja učnih metod in vsebin ter odločanja, neizogibno obsojen na izgubo motivacije (tako izobraževalne, kot poklicne), na družbo pa gleda kot na mehanizem, na katerega kot posameznik nima vpliva.

PROBLEMATIKO LAHKO PODROBNEJE OPREDELIMO NA TREH NIVOJIH:

Opredelitev problema na nivoju posameznika:

  • s formalno pridobljenimi znanji posameznik ni konkurenčen na trgu dela, ki išče specializirana znanja;
  • šibkost realnih socialnih mrež, nepoznavanje lastnih potencialov;
  • lastna pasivnost pri reševanju družbene problematike, ki se nanaša na ciljno skupino.

Opredelitev problema na nivoju posameznikove socialne sredine:

  • pogosta delovna in/ali družbena pasivnost v družinskem in lokalnem okolju;
  • socialna sredina brez prave zaposlitvene perspektive, nizka motivacija za iskanje možnih priložnosti;
  • naraščajoča brezposelnost med sovrstniki.

Opredelitev problema na nacionalni ravni:

  • oblikovalci politik (in posredno programov) imajo stik s ciljno populacijo na terenu in v praksi praviloma le preko raziskav in analiz le-teh, te pa sproti zastarajo, saj se trenutne potrebe dnevno spreminjajo;
  • nestimulativen in rigiden trg dela, ki zahteva ozko profilirana in specializirana znanja, strukturna brezposelnost;
  • javne institucije praviloma iščejo ‘univerzalne’ rešitve – posledično ni ustreznih programov za reševanje problematike trga dela, ki bi spodbujali bolj ali manj perspektivne posameznike (mlade) in njihove lokalne, regionalne ali nacionalne projekte, zasnovane na osnovi poznavanja tega okolja in njegovih potencialov;
  • nestimulativno okolje rezultira v drastičnem padcu (poslovnih) idej na poti od snovanja k uresničevanju;
  • razpoložljivi programi mladim ne ponujajo mentorstva pri samo-realizaciji – programi za ranljive ciljne skupine še posebej zahtevajo večji poudarek na motivaciji in podpornih dejavnostih.

CILJNE SKUPINE

Program je namenjen mladim v starosti od 18 do 29 let iz ranljivih ciljnih skupin:
– brez dokončane ali z nizko izobrazbo,
– iskalci prve zaposlitve, ne glede na dokončano stopnjo izobrazbe,
– dolgotrajno brezposelni mladi, ne glede na dokončano stopnjo izobrazbe in
– študentom (zlasti družboslovnih ved).

V programu predvidevamo izobrazbeno mešane projektne skupine, namenjamo ga ciljni skupini, v katero bodo vključeni brezposelni z različnimi stopnjami izobrazbe (od brezposelnih mladih z nedokončano izobrazbo do diplomantov fakultet) ter Študenti, ki so se v procesu oblikovanja svoje poklicne potih, s čimer zagotavljamo različne ravni zaposlitev, ko bo do teh prihajalo v bodočih projektih.

študenti      služba      fotka

DODANA VREDNOST PROGRAMA

Temeljna filozofija programa je, da vsak posameznik ustvarja priložnosti za svoj razvoj, za razvoj lokalne skupnosti in družbe na sploh.

  1. Kurikulum je namenoma »odprtega tipa«, saj je bistvo programa ravno v tem, da je vsebinsko pa tudi metodološko vezan na aktivno participacijo udeležencev posameznih projektnih skupin v vseh fazah izvedbe.
  2. »PRiKAZ« v projektno skupino poleg pripadnikov ranljivih ciljnih skupin na trgu dela vključuje še druge skupine uporabnikov (iskalce novih zaposlitvenih priložnosti). S tem nudi okolje, kjer so zastopane različne ravni in vsebine znanj ter sposobnosti. Tako so vzpostavljeni pogoji za vrstniško in/ali medkulturno, medgeneracijsko, interdisciplinarno in podobno spodbujanje pri snovanju projektnih idej. Mešane projektne skupine zagotavljajo paleto ljudi z različnimi veščinami, odgovornostmi in pristojnostmi. Takšna skupina lažje dosega kompleksne projektne cilje in izvaja večje število vrstniško in/ali medkulturno, medgeneracijsko, interdisciplinarno in podobno prepletenih aktivnosti.
  3. Temeljna metoda dela je »learning by doing«. Udeleženci se takoj srečajo z aktivnim procesom dela, kjer so v ospredju praktična znanja (realna izkušnja). Ob stalni mentorski podpori pridobljena znanja sproti ozaveščajo in evalvirajo.
  4. CELOSTEN PRISTOP do udeleženca med procesom usposabljanja:
    • Individualno delo: a) ob mentorski podpori prepoznava svoje vrednote, potrebe, želje in na podlagi teh spoznanj oblikuje poklicne ambicije; b) udeleženec je soustvarjalec procesa učenja. Z mentorsko podporo išče zanj najustreznejši učni stil, ki ga prilagaja tako, da ustreza njemu in celotni projektni ekipi;
    • teambuilding aktivnosti: spoznava skupinsko dinamiko in prepoznava timske vloge;
    • projektno delo: a) s pomočjo različnih metod (metoda razgovora, metoda razprave, viharjenje, študija primera, metode dela s slikami in video materialom) udeleženci (skupina) zasnujejo projektno idejo. Pri tem niso omejeni (na primer: z danimi resursi, znanjem in podobnim). Naloge za realizacijo projektne ideje si razdelijo na podlagi osebnih interesov in poklicnih ciljev; b) pri realizaciji projektne ideje posameznik in projektna skupina, v najobčutljivejši razvojni fazi projekta, niso primorani iskati institucionalnih okvirov delovanja, ampak se najprimernejša oblika pravnega subjekta za projekt določa šele ob osamosvojitvi (avtonomnem nadaljnjem izvajanju) projekta.
  5. Udeleženec v procesu snovanja projektne ideje ne usklajuje osebnih interesov s potrebami trga dela, ampak nasprotno – sam ustvarja možnosti za realizacijo osebnih in poklicnih ambicij.
  6. PROJEKTNA SKUPINA (udeleženci programa) se ves čas izvajanja projekta povezuje s socialno sredino, v kateri projekt nastaja ali se izvaja.
  7. Projektne ideje ali projektne skupine se po tem, ko v okviru programa dosežejo konkretno izkušnjo na »realnem trgu«, osamosvojijo in nadaljujejo lasten (socialno) podjetniški ciklus.

PREDVIDENE DEJAVNOSTI ZA RAZVOJ PROGRAMA

načrtovane dejavnosti metode za izvedbo dejavnosti sodelujoči partnerji časovna opredelitev
Razvoj novega programa neformalnega izobraževanja:
¦  Opredelitev specifičnih ciljev programa.
¦  Natančna opredelitev posameznih programskih modulov in metodologije za izvajanje.
¦  Priprava gradiv.
¦  Priprava metodologije spremljanja in priprava evalvacijskega inštrumentarija.
–  raziskovalno delo.

–  strokovno delo v projektni skupini.
–  študija primera.

Bob, IREŠ, ACS, Samostalnik. november 2015
Animacija udeležencev iz ciljne skupine za vključevanje v eksperimentalno skupino za oblikovanja kurikuluma. –  priprava in izvedba predstavitev/predstavitvenih delavnic,
–  uporaba IKT,
–  sodelovanje v partnerstvu (ZRSZ).
Bob, ZRSZ. december 2015 – januar 2016
Izvajanje eksperimentalne izvedbe izobraževalnega programa z udeleženci po 4 modulih – predvidene vsebine:
1. modul: opredelitev osebnih vrednot, postavljanje osebnih ciljev, oblikovanje osebnega poslanstva, poklicna pot, osebne sposobnosti, potrebe, želje, povezava med poklicnim in osebnim.
2. modul: vzpostavljanje tima, skupinske dinamike, opolnomočenje projektne skupine, generiranje projektnih idej, izvedba/preizkus krajših projektov v lokalni skupnosti.
3. modul: vzpostavljanje socialne mreže, resursi in potrebe lokalne skupnosti, temeljna znanja na področjih socialnega podjetništva in trajnostnega razvoja, projektno planiranje, zasnova projekta (na osnovi idej iz prejšnjega modula in pridobljenih informacij), planiranje izvedbenih nalog in opredelitev učnih ciljev.
4. modul: izvedba projekta. Spremljanje programa, evalvacija.
–  skupinsko in individualno delo, projektno učenje, delo v projektnih skupinah, metoda razgovora, metoda razprave, viharjenje, študija primera, metode dela s slikami in video materialom, igra vlog, svetovanje, SWOT analize, učenje učenja, metode ustvarjalnega mišljenja, individualni pogovori z izvajalci, problemsko drevo, drevo rešitev, izkušenjsko učenje, metode gledališča zatiranih (nabor iger in vaj za skupinsko dinamiko, povezovanje, zaupanje), mentorstvo, delavnice, metoda »delo-igre« (playwork), skupnostna metoda dela, informiranje in neformalni pogovori na terenu, projektno delo, projektno načrtovanje, metode ustvarjalnega mišljenja, medsebojno druženje in spoznavanje, polemika,…
–  Uporaba evalvacijskih inštrumentov.
Bob, IREŠ, Umanotera, Samostalnik. februar – maj 2016
Obdelava podatkov, pridobljenih v procesu spremljanja, priprava dopolnitev za program, vnašanje dopolnitev. –  zbiranje, urejanje, analiza in sinteza podatkov,
–  priprava evalvacijskega poročila.
Bob, IREŠ. maj – julij 2016
Priprava končnega besedila kurikuluma programa:
¦  utemeljenost programa
¦  splošni in specifični cilji programa
¦  opredelitev značilnosti ciljne skupine
¦  opredelitev posameznih programskih modulov (vsebinsko in metodološko)
¦  trajanje programa
¦  katalog znanj
¦  evalvacija.
Priprava predloga Strokovnemu svetu RS za izobraževanje odraslih za potrditev javne veljavnosti programa.
Priprava predloga MDDSZ za umestitev programa med programe Aktivne politike zaposlovanja.
–  strokovno sodelovanje v projektni skupini,
–  uporaba IKT,
–  zbiranje gradiv,
–  priprava in oblikovanje besedil.
Bob, IREŠ, ACS. avgust – november 2016
Priprava izhodišč za izvajanje programa na nacionalni ravni:
¦  finančne podlage,
¦  opredelitev standardov za izvajalske organizacije,
¦  opredelitev standardov za mentorje,
¦  kako bo potekalo izobraževanje mentorjev v programu.
–  strukturirani dialog,
–  prenos participacije mladih pri oblikovanju sektorskih politik.
Bob, MIZŠ, MDDSZ. 2016
Promocijske aktivnosti: priprava in oblikovanje informativnih gradiv, promocijskih gradiv, objave v medmrežjih, objave na mailing listi, priprava in distribucija medijskih obvestil). –  interaktivni pogovor, javne predstavitve, uporaba IKT, neposredna ulična animacija (animacija v skupnosti). Bob, Samostalnik. ves čas trajanja projekta

  MOL logotip_barvni_veliki_cmyk_2              EU flag-Erasmus+_vect_POS   RTEmagicC_Logotipi_Movit_01.jpg