KAKO SI?
ODGOVORI NA VPRAŠALNIK
V letu 2020 smo se znašli v prav posebni situaciji, za katero ne vemo, kdaj in kako se bo spremenila. Utrujeni in naveličani smo vseh prepovedi, za katere imamo občutek, da tako ali tako nimajo učinka. Pogrešamo druženje, hkrati pa pozabljamo, kako smo se pred enim letom še lahko dobivali s prijatelji – brez mask, v velikih skupinah, iz različnih gospodinjstev …? Vzpostavile so se nove norme v načinu življenja. Šolanje na daljavo, prepoved zbiranja, omejitve gibanja, obvezno nošenje mask, skoraj popolnoma onemogočena potovanja idr. Kaj pa to pomeni za mlade v Sloveniji? Kako se soočajo s trenutno krizo, kakšno je njihovo počutje, kakšne potrebe, izzive in celo prednosti izražajo ter kako se študenti soočajo z morebitnim upadom dohodka? Vsa ta vprašanja smo zastavili v spletnem vprašalniku z naslovom Kako si?. Na naš vprašalnik je odgovorilo 70 posameznic_kov starih med 10 in 29 let, večino odgovorov pa so podale študentke.
POČUTJE, POTREBE, IZZIVI IN PREDNOSTI
Mlade smo povprašali po splošnem razpoloženju v času epidemije. V splošnem lahko iz njihovih odgovorov razberemo, da se večinsko počutje nagiba bolj v smeri slabega razpoloženja in negativnih občutkov. V odgovorih se je pogosto pojavil zapis, da se počutijo nemotivirano za opravljanje šolskih in drugih obveznosti, da so brez volje za življenje, osamljeni, jim je težko vstajati iz postelje, poleg tega pa je izrazit tudi strah pred prihodnostjo. Zaprtost doma po eni strani prinaša občutek varnosti, po drugi strani pa predstavlja ujetost. Večinoma izražajo željo po druženju s prijatelji, vrstniki in drugimi družinskimi člani, pogrešajo zabave, izlete, potovanja, prireditve, vsakdanji in fizični človeški stik, druženje v mladinskem centru, športne aktivnosti … Najraje bi se znebili policijske ure, nošenja mask in prepovedi gibanja med občinami in med regijami. Mnogi doživljajo stisko ob tem, da ne morejo videti svojih partnerjev, saj ne živijo v istem gospodinjstvu ali so iz druge občine. Tudi šola na daljavo večini ne ustreza, saj stik s sošolci na daljavo ni primerljiv s stikom v živo. Veliko študentov pa je izrazilo tudi željo po ponovnem opravljanju študentskega dela, služenja denarja in finančne samostojnosti.
Vse to postavlja mlade pred nove izzive. Skoraj vsi anketirani so poročali o znatnem zmanjšanju motivacije za vstajanje iz postelje, športne aktivnosti, opravljanje šolskih in študijskih obveznosti, ki se vse bolj kopičijo, s tem pa narašča tudi stres. Ohranjanje koncentracije pri pouku, učenje in pisanje testov postajajo vedno zahtevnejši. K temu prispevajo tudi najrazličnejši moteči faktorji doma. Marsikdo doma nima primernega učnega oziroma delovnega okolja. Nimajo svoje sobe, zato jim primanjkuje zasebnosti, imajo hrupne družinske člane in pomanjkljive pripomočke (npr. nimajo slušalk, mikrofona, kamere, računalnika …). Vse to vpliva na še večji prepad med mladimi, ki prihajajo iz bolj premožnega socialnega ozadja, in tistimi, ki prihajajo iz socialno ogroženih družin, saj ni možno vsem zagotoviti enakega učnega okolja.
Posledice protikoronskih ukrepov vplivajo tudi na fizično zdravje. Poleg pomanjkanja fizične aktivnosti je prav tako težje ohranjati zdrave prehranjevalne in spalne navade. Ker večina obveznosti poteka virtualno, morajo mladi cele dneve preživeti za računalnikom. Posledice tega so pekoče oči, migrene, bolečine v hrbtu, gibanje in aktivnosti zunaj oziroma že samo zapuščanje bivalnega prostora pa se je drastično zmanjšalo. Izpostavili so tudi izziv biti iz dneva v dan v interakciji z istimi ljudmi, v istem prostoru. Nezmožnost umika ter menjanja prostora povzroča nelagodje in stisko. Pred epidemijo so javne površine omogočale posameznikom umik iz neugodnih družinskih situacij. Predstavljale so možnost za druženje s prijatelji, spoznavanje novih ljudi ter za nove izkušnje. Ta prostor je sedaj mladim odvzet. Poraja se vprašanje, kako je omejenost na lasten dom in družinske člane vplivala na pojav družinskega nasilja. Predvidevamo lahko, da je stopnja le-tega narasla.
Pomanjkanje možnosti za kulturno in socialno udejstvovanje še povečujejo občutek monotonosti vsakdanja in poglabljajo nemotiviranost. Težko si je postaviti kakršne koli cilje, ni stvari, ki bi se jih lahko veselili v prihodnosti. Poraja se občutek brezizhodnosti in nemoči v dani situaciji. Mladim je vse težje ohranjati optimizem in osebno napredovati.
Študenti in brezposelni so izrazili finančne stiske, predvsem skrb za pokrivanje tekočih stroškov ter skrb za lastno zdravje. Zdravniški pregledi se namreč zamikajo ali so nedostopni zaradi prevelike zasedenosti zdravnikov in ukinitve javnega prevoza. Tudi za psihično zdravje je izjemno slabo poskrbljeno, zaustavili so namreč storitve, kjer je bilo možno imeti fizični stik. Pri mnogih nastajajo zametki anksioznosti in depresije, ali pa se le-ti poglabljata.
Na vprašanje, kaj se jim zdijo prednosti trenutne situacije, je kar nekaj mladih odgovorilo, da jih ni, oziroma da so že izzvenele, saj smo v tej situaciji že predolgo časa. Drugi pa so za največje prednosti navedli dejstvo, da imajo več časa zase in za svoje interese, za izboljšanje odnosov z družinskimi člani, da prihranijo veliko časa in denarja, ki bi ga sicer porabili za prevoz na različne lokacije, kar pomeni tudi, da lahko dlje časa spijo ter da se jim je umiril tempo življenja. Denar prihranijo tudi na prehrani, alkoholnih pijačah, vstopnicah v različne klube ali na prireditve … Večina izobraževalnih in prostočasnih dejavnosti je sedaj v spletni obliki, s tem pa so lažje dostopne. Tako je možno sodelovati na veliko dogodkih, ki se jih sicer ne bi mogli udeležiti. To pa seveda ponovno velja zgolj za posameznike, ki imajo ugodne bivanjske in finančne razmere. Lažja dostopnost pa lahko predstavlja tudi dvorezni meč – na eni strani odpira nove možnosti, na drugi strani pa predstavlja prenasičenost spletnih vsebin in pritisk za mlade, da morajo biti aktivni, nadgrajevati svoje znanje in sposobnosti, delati na sebi idr.
SOOČANJE S SITUACIJO, NASVETI ZA VRSTNIKE
Kaj pa bi mladi svetovali svojim vrstnikom? Kaj njim pomaga pri soočanju s trenutno situacijo, pri tem, da se bolje počutijo? Veliko jih svetuje strukturiranje svojega dneva, ohranjanje nekega ritma in rutin. V to je pomembno vključiti čas za gibanje (telovadba in sprehodi), čas za odkrivanje novih hobijev ali ukvarjanje z že obstoječimi hobiji in čas za socialne stike s prijatelji in drugimi bližnjimi osebami, pa naj bo to preko telefonskih klicev ali video pogovorov. Pomembno je, da ne zanemarimo in izgubimo socialnih stikov ter da se zavedamo, da se lahko tudi na daljavo odvijajo kvalitetni pogovori. Poudarjajo pa tudi to, da ne smemo pozabiti, da poleg prijateljev obstajajo tudi terapije in psihosocialna svetovanja na daljavo, kamor se lahko kadar koli obrnemo.
Kot pomembno poudarjajo tudi odklop od ekrana. To lahko storimo z izleti v okoliško naravo, poslušanjem glasbe ali podcastov in audio knjig, igranjem inštrumentov, druženjem s sorojenci in domačimi živalmi, kreativnim ustvarjanjem, peko slaščic, jogo in drugimi družabnimi aktivnostmi, ki poskrbijo za dobro počutje.
ŠTUDENTI IN FINANČNA SITUACIJA
Študente smo vprašali, kako se je njihova finančna situacija v letošnjem letu spremenila in ali jim to predstavlja kakšno skrb.
Odgovori so bili v nekaterih primerih zelo zaskrbljujoči. Mnogi so ostali brez rednega mesečnega prihodka, ki jim ga je prinašalo študentsko delo, ali pa se je ta opazno zmanjšal. Tisti študenti, ki so pred epidemijo samostojno živeli in se sami preživljali, so sedaj prisiljeni kuriti prihranke, za katere so delali. Nekateri so postali ponovno odvisni od finančne pomoči staršev, vendar nimajo vsi takšne sreče. Dohodek nekaterih študentov je bil celo bistvenega pomena za preživljanje celotne družine, mnogo je namreč takih, ki so odvisne od študentskih plač oz. dohodkov in štipendij. Nekaterim zato celo grozi, da bi pristali na cesti. Zato je izpad dohodka v tem času ena izmed glavnih virov stresa in skrbi, s katerimi se obremenjujejo.
Na drugi strani pa so študenti, ki ne opazijo občutne razlike. To so predvsem študenti, ki so socialno-ekonomsko bolje situirani, tisti, ki še živijo s starši, dobivajo štipendijo, ali tisti, ki še lahko delajo med epidemijo. Vseeno pa tudi ti poročajo, da se počutijo omejene, da bi se radi osamosvojili ali zaslužili dodaten denar, pa jim situacija tega trenutno ne omogoča. V kritični situaciji so se znašli tudi mladi brezposelni, ki končujejo ali so ravnokar zaključili študij. Brez statusa in z omejenimi možnosti za pridobitev prve redne zaposlitve so se znašli med enimi najbolj ogroženih državljanov. Med njimi so na primer tudi upokojenci, pa država še njim namenja več pomoči.
Peščica pa jih je poročala tudi o izboljšanju finančnega stanja. To predvsem zato, ker jim je omogočeno nadaljevanje študentskega dela, živijo pri starših in ne plačujejo najemnin in drugih stroškov za preživetje. Poleg tega je socialno in kulturno življenje precej okrnjeno, za sotritve ne plačujejo, s tem pa lažje prihranijo denar.
