Slovenska mladina 2018/2019

Izšla je publikacija Slovenska mladina 2018/2019, ki temelji na raziskavi med mladimi v Sloveniji iz leta 2018 in je del širšega projekta študije mladih v Jugovzhodni Evropi, ki jo financira nemška fundacija Friedrich Ebert Stiftung, izvedla pa jo je skupina naših visokošolskih predavateljev. Širša študija, ki obravnava predvsem mlade v starosti 14 do 27 let, poleg Slovenije vključuje še Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Črno goro, Kosovo, Makedonijo, Albanijo, Bolgarijo in Romunijo. Nastala publikacija nam ponuja vpogled v pomembne vidike življenja mladih, ki jih lahko tudi primerjamo z rezultati iz preteklih raziskav; predvsem iz leta 2013, ko je bila izvedena prva tovrstna raziskava oz. izdana publikacija. Ob tem se raziskava naslanja tudi na javno dostopne podatke Statističnega urada RS, Eurostata itd.

Med ključnimi ugotovitvami raziskave lahko zasledimo naslednje:

  • Vrednote

Zaznati je nadaljujoči se trend individualizma. V primerjavi z drugimi državami so potrošniške vrednote pri nas nekoliko nižje; za slovensko mladino sta  ključnega pomena zdravje in okolje. Slovenska mladina je v primerjavi z ostalimi tudi manj zadovoljna s svojim videzom, zdravjem in z življenjem nasploh (najbolj pa so zadovoljni mladi Albanci). Mladi v Sloveniji so sicer tudi bolj izpostavljeni stresu kot v katerikoli drugi vključeni državi, so pa tudi najbolj avtonomni pri svojih življenjskih odločitvah oz. se odločajo najbolj neodvisno od staršev. Prav tako se mladi iz Slovenije v izrazito najmanjši meri vidijo v prihodnosti kot poročene in z družino (vendar v največji meri kot neporočene z družino).

  • Življenje pri starših

V Sloveniji se je delež mladih, ki živijo pri starših v zadnjih letih znižal. V primerjavi z drugimi državami je slovenska mladina v največji meri kot razlog bivanja pri starših navedla finančne okoliščine (bi se preselili, če bi imeli finančno zaledje), medtem ko se ostale države bolj nagibajo k razlogom udobja (pri starših živijo, ker je to najbolj preprosto in udobno).

  • Izobraževanje

Velika večina mladih v Sloveniji želi zaključiti eno od oblik terciarne izobrazbe. Mladi v Sloveniji so na splošno tudi zadovoljni s kakovostjo izobraževanja, med izbranimi državami se tudi v največji meri poslužujejo prakse in pripravništev. V primerjavi z ostalimi državami naši mladi za učenje porabijo najmanj časa, vseeno pa izobraževanje doživljajo bolj stresno.

  • Zaposlovanje

Tradicionalne oblike dela zamenjujejo vse bolj prožne, predvsem pri mladih. Kljub temu, da brezposelnost mladih upada, njihov strah pred brezposelnostjo raste. V Sloveniji je sicer najmanj t.i. NEETov – takšnih mladih, ki niso niti zaposleni niti vključeni v izobraževalni sistem.

  • Država in politika

Zanimanje mladih za domačo politiko je upadlo, kljub temu pa njihova participacija na volitvah ni nizka in skoraj tretjina mladih je pripravljena prevzeti politično funkcijo. Mladi si želijo živeti v državi,  ki jim bo zagotavljala ekonomsko, socialno in pravno varnost, enakost ter čisto okolje. Civilnodružbena angažiranost mladih v Sloveniji je višja kot v ostalih državah. Po nazorih pa je slovenska mladina daleč najbolj liberalna, zaznati je najmanj nacionalizma in nagnjenj k avtoritarnemu sistemu.

  • Migracije

Delež mladih, ki se želijo izseliti iz Slovenije, se povišuje. Povišuje se tudi število dejansko izseljenih mladih, vendar se jih veliko tudi seli nazaj v Slovenijo. Za slovensko mladino je posebej značilno, da migracije dobro premisli in se nanje pripravi.

  • Prosti čas in življenjski slog (zdravje)

Mladi vse manj preživljajo prosti čas s prijatelji, narašča pa poslušanje glasbe in gledanje filmov, in, zanimivo, narašča tudi športno udejstvovanje. Svoje zdravje slovenska mladina označuje kot dobro, vendar je njihova samoocena zdravja najnižja med sodelujočimi državami. Odnos mladih do alkohola je pri nas vse bolj negativen, prav tako pa se je zmanjšal delež kadilcev in povišal delež tistih, ki nikoli ne uporabljajo drog. Vsekakor pa se naši mladi med izbranimi državami tudi izrazito največ ukvarjajo s športom in najmanj gledajo televizijo. Internet pa v največji meri glede na ostale države uporabljajo za službene in izobraževalne namene ter branje novic.

Celotno publikacijo si lahko ogledaš tu.

Vir: Mladinski Svet Slovenije, maj 2019.

 

Published on: 9 May
Posted by: vesnac