V prebrani literaturi sem zasledila različne opredelitve pojma kariera. Prav tako sem spoznala tudi dejstvo, da so o osebnostnem in kariernem razvoju razmišljali strokovnjaki že dolgo pred nami ter da se skozi dana življenjska obdobja in spremembe v okolju naša osebnost ter s tem tudi karierna usmerjenost spreminjata. Prve opredelitve ter kasnejša poimenovanja kariere so se začenjale v času industrijskih revolucij, sprejetju novih zakonov, gospodarskih kriz, vojn- torej velikih sprememb okolja (Cvetko, 2002).
Glede na današnji hitro spreminjajoči se svet in spremembe na vsakem koraku ter meni osebno, pojem kariera pomeni življenjsko pot. Bistvo za razvoj posameznikove kariere je ugotavljanje potreb organizacije in posameznika ter seveda tudi kako se te potrebe ujemajo s potrebami organizacije. In iskanje, usklajevanje posameznikovih karakteristik ter življenjske poti predstavljajo dinamične procese, ki so vsekakor velik izziv tako za organizacije, kot tudi posameznike (Brečko 2006). Vse se začne z nami, našimi znanji, razvojem ter povezovanjem. S tem pridemo do organizacije in s svojim vložkom prispevamo k širši skupnosti in s tem k družbi. Vse več organizacij se je že začelo zavedati, da samo z vlaganjem v svoje sodelavce, prispevajo k večji produktivnosti in s tem k uspešnosti celotne organizacije. Tako je pomembnost kariernega razvoja odvisna od vseh deležnikov v danem okolju: od posameznika samega, kadrovnika v organizaciji, šolskih sistemov/inštitucij do širše družbe.
Posameznika ne moremo opazovati le v delovni vlogi, gledati moramo širše ter upravljanje kariere prenesti iz organizacije na posameznika. Tako pridobimo pestrost, večsmernost in sodelovanje (Brečko, 2006).
Pri tradicionalnem opredeljevanju kariere je bila zagotovljena polna zaposlenost, stabilnost ter enosmernost pri poklicni poti, napredovanje kot premik navzgor, posvečanje samo poklicnem življenju ter razvoj kariere usmerjen na nove in mlade zaposlene. Skozi čas in spremembe pa se je oblikovalo drugačno/ sodobno in povsem različno poimenovanje kariere. Polna zaposlenost tako izgublja pomen, vse več je tako imenovanega projektnega dela. Prav tako so poklicne poti neenakomerne in različno intenzivne. Napredujemo tako vertikalno kot tudi horizontalno. Pomemben vpliv pri kariernem razvoju pa imajo tudi druge posameznikom pomembne okoliščine, kot je npr. družina. Vse te spremembe vplivajo tudi na poudarek na vseživljenjskem učenju ter se uveljavljajo v vseh obdobjih (Brečko, 2006).
Z dosedanjimi znanji in strokovno literaturo na področju kariernega razvoja posameznikov, se lahko veliko naučimo. Zopet se nahajamo v času sprememb in ključno vlogo pri tem igramo mi vsi. Kot posamezniki moramo raziskovati sebe ter si s pomočjo strokovnjaka na tem področju, oblikovati karierno pot. Vsekakor si lahko pomagamo z že izdelanimi modeli profesionalnega razvoja ter jih prilagodimo danim okoliščinam. Lahko pa nam sodijo kot neka osnova pri ustvarjanju novih, saj se zavedamo, da je pojem kariera danes v čisto drugačnih sferah. Predstavlja neskončno učenje ter sodelovanje.
Vira:
- Brečko, D. (2006). Načrtovanje kariere kot dialog med organizacijo in posameznikom, 29–45. Ljubljana: Planet GV;
- Cvetko, R. (2002). Razvijanje delovne kariere. 19–52. Ljubljana: FDV.
Spisala: Vesna Cesar.