Vabimo na Zakonodajne forumske predstave o prekarnosti in izkoriščanju na delovnem mestu

– 25. 5. ob 10.00 v avli Fakultete za družbene vede v Ljubljani,
– 25. 5., ob 20.00 v Dvorani Gustaf, KC Pekarna v Mariboru,
– 3. 6., ob 18. 30 v prostorih Društva PUNKT v Zagorju,
– 30. 6., ob 20.00 v Mladinskem centru Trbovlje v Trbovljah,
– 4. 8., ob 20.00 na Ne-festivalu gledališča zatiranih v Gornjem Gradu.

OPIS PROJEKTA

Projekt ‘Vse ali nič’ izvajamo v Zavodu Bob od leta 2013 za opolnomočenje mladih pri reševanju vsakodnevnih stisk in z namenom dati glas tistim, katerih glasu se v javnosti ne sliši. Temelji na načelih gledališke pedagogike, pedagogike zatiranih in Gledališča zatiranih. V l. 2018 smo nadgrajevali dosedanje delo v tehniki Zakonodajnega gledališča s predstavo Status quo na trgu dela.

Pri tem vsebinsko in metodološko izhajamo iz potreb tukaj in zdaj (mladi, Slovenija, 21. stoletje), saj same korenine zakonodajnega gledališča segajo v Brazilijo v 60-ta in 70-ta leta. S tem preizprašuejmo delovanje takrat zastavljenih pristopov v sedanji družbi in kot pionirji v našem prostoru na tem področju postavljamo temelje za nadaljnje delo in diseminiacijo nekonvencionalnih metod politične participacije med mladimi in mladinskimi delavci.

Razvili smo zakonodajno forumsko predstavo z naslovom Status quo na trgu dela, v kateri se ukvarjamo s problematiko izkoriščanja delavcev na delovnem mestu, kršenja delavskih pravic in prekarizacije dela. V predstavi spoznamo presunljive zgodbe prekarnih delavcev, ki izhajajo iz osebnih zgodb sodelujočih v projektu ali iz zgodb naših bližnjih, prijateljev, znancev. Obiskovalci dogodka imajo možnost poseganja v predstavo z vstopanjem v lik protagonistke. Tako s preizkušanjem različnih strategij spreminjajo potek dogodkov. To imenujemo tudi kot ‘vaja za realnost’, saj je za resnične spremembe potreben tudi prenos teh idej v vsakodnevno delovanje. Med predstavo obiskovalci dogodka tudi zapisujejo predloge za urejanje problematike na sistemski ravni, ki jih predstavniki strokovnjakov na področju delovno-pravne zakonodaje in aktivisti za delavske pravice na samem dogodku ‘prevedejo’ v pravniški jezik. O predlogih bomo diskutirali in o njih tudi glasovali ter jih tako na dogodku sprejeli ali ovrgli.

Spremljevalka predstav bo tudi gledališka intervencija v javnem prostoru, ki jo bomo izvedli v vseh mestih, kjer bo gostovala predstava.

Predstave in gledališke intervencije v javnem prostoru bomo izvajali v sedmih mestih po Sloveniji, in sicer: v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Zagorju, Trbovljah, Gornjem Gradu in na Vrhniki, na različnih lokacijah in v različnih kontekstih (mladinski centri, fakultete Univerze v Ljubljani, javni prostori, prireditveni prostori, mednarodna srečanja …), kar omogoča vključevanje raznolike skupine mladih. Z aktivnostmi mlade nagovarjamo in izobražujemo, kako delovati kot aktivni državljani_ke.

PARTNERJI V PROJEKTU

Sodelavci Sindikata prekarcev so v projektu sodelovali kot poznavalci področja delovno-pravne zakonodaje, pri pripravi in na gostovanjih predstave, kot sooblikovalci komunikacije z javnostmi in na področju zagovorništva ter kot prenašalci sporočil mladih odločevalcem. Sindikat Mladi plus  je v projektu sodeloval s svojimi predstavniki na predstavah forumskega zakonodajnega gledališča. Organiziali so gostovanje predstave v Domu sindikatov.

S Pekarno Magdalenske mreže Maribor smo sodelovali v projektu mednarodnega strateškega partnerstva Erasmus+, LegiLAB 4 Progress, na temo zakonodajnega gledališča, in sicer pri nastajanju dokumentarnega filma in zbornika o Zakonodajnem gledaliču, kjer je predstavljen tudi projekt Status quo na trgu dela. V Pekarni so soorganizirali gostovanje predstave ter izmenjavo praks in idej o metodologiji dela s skupino, ki deluje po gledališču zatiranih v Mariboru.

Mladinski center Zagorje ob Savi je v projektu sodeloval pri promociji aktivnosti in gostovanju predstave na festivalu Rdeči Revirji 2018. Mladinski center Trbovlje je  pri projektu sodeloval pri promociji aktivnosti in gostovanju predstave. Prav tako Klub Vrhniških študentov Zakon.

S Fakulteto za družbene vede sodelujemo pri izvajanju delavnic – sodelujoči profesorji animirajo študente, da se vključujejo tudi v ‘laboratorije’. Na fakulteti smo izvedli predstavo, fakulteta nudi podporo pri informiranju in promociji projekta ter pri razširjanju rezultatov. Pedagoška fakulteta, Filozofska fakulteta in Fakulteta za socialno delo sodelujejo pri izvajanju delavnic. Nudijo podporo pri animaciji študentov za vključevanje v delavnice in ‘laboratorije’, pri informiranju in promociji projekta ter pri razširjanju rezultatov.

Sodelovanje s Kulturno umetniškim društvom Transformator poteka v obliki strokovne podpore v metodologiji Gledališča zatiranih, podpore pri informiranju o projektnih aktivnostih, razširjanju rezultatov ter pri organizaciji gostovanj (Zatiranja v Gromki, Ne-festival gledališča zatiranih). Kulturno-umetniško društvo Ljud kot izkušena skupina na tem področju je sodelovala pri pripravi gledaliških intervencij v javni prostor.

Združenje Slovenska Filatropija projektu nudi podporo z animacijo udeležencev in prostovoljcev za vključevanje v program, nudi podporo za delo s prostovoljci, informiranje, promocijo projekta, razširjanje rezultatov. Društvo ŠKUC Ljubljanska mreža info točk – L’MIT z objavami na www.lmit.org ter v e-namigu nudi pomembno sodelovanje pri animaciji udeležencev in prostovoljcev za sodelovanje v projektu ter pri informiranju, promociji projekta in razširjanju rezultatov.

FINANCIRANJE

Projekt v l. 2018 sofinancirata Mestna občina Ljubljana in Urad Vlade RS za komuniciranje v okviru prizadevanj za ozaveščanje mladih o problematiki prekarnega dela.

             

 

PREKARNO DELO

Osrednja tema projekta je prekarno delo – pereča tema v Sloveniji. Mladi, ki se zaposlijo prvič, se v 77% zaposlijo v eni izmed prekarnih oblik dela.

PROBLEMI, ki jih zaznavamo pri cliljni skupini se navezujejo na občutek nemoči ob iskanju rešitev za izboljšanje lastnega položaja na trgu dela; individualizirano družbo, v kateri posameznik misli, da mora poskrbeti samo in sam zase; občutek nezmožnosti iskanja relevantnih informacij o pravicah in dolžnostih, ki izhajajo iz določene vrste zaposlitve ter mehanizmih nadzora nad delodajalci; neobveščenost o iniciativah, ki se ukvarjajo s to tematiko, in nevključevanje vanje; politična pasivnost mladih.

Ko govorimo o ključnem problemu mladih, izpostavljamo občutek nemoči med mladimi, da bi lahko kar koli spremenili ali na kar koli vplivali (izjavljajo, da se jih politični procesi ne tičejo, politika jih ne zanima, vsi politiki so bedni ipd.). V raziskavi Mladina 2010 (2011) ugotavljajo, da so mladi, ki niso zadovoljni z delovanjem demokracije, politično manj dejavni, politična participacija mladih pa upada. Avtorji raziskave predvidevajo, da bodo v prihodnje med mladimi pogostejše individualizirane in IKT (npr. podpisovanje peticij) oblike politične participacije.

Navedene ugotovite in naše izkušnje pri delu z mladimi na terenu kažejo, da se mladi v političnih in družbeno-političnih debatah ne izpostavljajo, skrivajo se za anonimnostjo (npr. uporaba spletnih forumov) in se na tem področju čutijo nesamozavestne. Večinoma se ne zavedajo političnosti svojih odločitev – da se politika torej dogaja, premišlja, osmišlja in razvija od »spodaj navzgor«. Če našteto poimenujemo pomanjkanje kompetenc za politično udejstvovanje, lahko razloge iščemo v pomanjkanju vzgoje za družbeno-politično aktivnost v šoli, kakor tudi v družinskem okolju, v pritisku kapitalističnega sistema, ki mlade usmerja k fleksibilnosti in tekmovalnosti, spodbuja pridobivanje ozkih kompetenc in veščin, v razvrednotenju humanističnega znanja ter ustvarjanju kulture strahu in tišine (po brazilskem pedagogu in aktivistu Paulu Freireu).

V poročilu raziskave Mladina 2013 (CEYPUS, FES) preberemo, da se polovica slovenske mladine »ne počuti zastopane« preko mladih, ki so dejavni v politiki, le 15% mladih meni, da njihov glas »zelo« ali »nekoliko« vpliva na državne institucije, 25% pa jih meni, da vpliva na lokalne institucije. Delno k temu prispeva umanjkanje neposrednega dialoga politikov in političnih struktur (strankarskih podmladkov, Mestnih mladinskih svetov) z mladimi volivci in volivci nasploh, umanjkanje organov posvetovanj, neupoštevanje grassroot gibanj in predlogov ter upadanje aktivistične kulture.

V projektu delujemo v smeri vključevanja neorganiziranih mladih v politične procese, torej tistih, ki sicer niso politično aktivni. Z uporabo gledališča zatiranih, poznanega tudi kot gledališče za družbene sprememebe, zakonodajne procese približujemo mladim, ki se od teh procesov umikajo, saj so jim abstraktni in v njih ne vidijo povezave s svojimi življenji. Vse ali nič na Zavodu Bob je trenutno edina gledališko-aktivistična skupina v Sloveniji, ki pri delu na področju participacije mladih uporablja zakonodajno gledališče.

Vse sodelavke v projektu projekta imamo izkušnjo prekarnosti, prav tako večina naših prijateljev, znancev, sosedov. Menimo, da moramo sebe in druge aktivirati v smeri izboljšanja lastnega položaja, se odvrniti od pasivne drže in občutka nemoči ter iskati rešitve v smeri pozitivnih družbenih sprememb. Na prekarnost gledamo kot na sistemski in ne kot individualen problem, zato ga želimo na tak način tudi reševati – posameznike povezati med seboj, jih opolnomočiti ter ponuditi vključujoč prostor za razpravo in oblikovanje predlogov za izboljšanje položaja prekarnih delavk_cev.

METODOLOGIJA – ZAKONODAJNO GLEDALIŠČE

Gledališka skupina Vse ali nič deluje z uporabo gledališče za emancipacijo posameznika in družbe. Delo s ciljno skupino temeljimo na načelih gledališke pedagogike, ki pri posamezniku spodbuja in razvija samozavedanje in zavedanje sveta okrog sebe ter s simulacijo dejanskih življenjskih situacij in refleksijo le-teh omogoča razvoj odgovornih posameznikov tako na osebni kot družbeni ravni.

Uporabljamo zlasti metodologijo Gledališča zatiranih, pogosto imenovano tudi gledališče za družbene spremembe, in impro gledališče. Izvajamo gledališke akcije/dogodke, pripravljene s tehnikami gledališča zatiranih: slikovno, forumsko, nevidno, zakonodajno in časopisno gledališče, estetika gledališča zatiranih, direktne in osveščevalne akcije ter gledališke intervencije v javni prostor. Tehnike so namenjene boljšemu spoznavanju sebe, skupnosti, katerih del smo in tudi globalne družbene ureditve. Forumske in zakonodajne forumske predstave gledališča zatiranih so namenjene identifikaciji problema, zatiralcev in zatiranih ter sistemskim oblikam izkuriščanja. Vodijo v iskanje skupnih rešitev za izpostavljene probleme.

Osrednaj uporabljena tehnika je Forumska predstava, ki nastane s so-avtorstvom udeležencev in bazira na njihovih osebnih življenskih zgodbah/izkušnjah. Vsebina predstave se izoblikuje skozi kreativni proces ter izpostavlja konkreten problem iz vskdanjika udeležencev. Po uvodnem prizoru, v katerem je predstavljena problematika, obiskovalci razmišljajo o možnih spremembah poteka predstave ter nato s svojimi predlogi na odru zamenjajo zatirane karakterje, za katere iščejo realne rešitve. Tako se prizor ponavlja večkrat oz. se spreminja glede na to, kako na potek dogajanja vplivajo intervencije obiskovalcev predstave.

Zakonodajna forumska predstava vključuje moderirano in poglobljeno razpravo o problemu in o podanih predlogih rešitev s strani obiskovalcev, tudi podajanja predlogov zakonov za reformiranje obstoječih zakonov na področju delovno-pravne zakonodaje.

Kontakt med gledalci in igralci vzpostavlja moderator – džoker, ki gledalce spodbuja k aktivni participaciji, diskusiji in premisleku.

Vse omenjene tehnike so podrobneje opisane na naši spletni strani, vljudno vabljeni k ogledu.

ZAKONODAJNO GLEDALIŠČE

V tehniki zakonodajnega gledališča gre za premik od pojava zatiranja oz. nepravičnosti v družbi k zakonu, ki ureja ta pojav. V ciklu zakonodajnega gledališča se torej družbene skupine, ki izkušajo zatiranje, aktivirajo v smeri oblikovanja konkretnih predlogov za zakonodajne spremembe.

Oblikovanje predlogov poteka s pomočjo interaktivnega procesa z zainteresirano javnostjo – forumske predstave. Po zakonodajni forumski predstavi ustvarimo prostor, podoben senatu, za podoben obred sprejemanja zakonov, po istem uradnem postopku, ki temelji na posegih gled-igralcev (ti jih zagovarjajo ali zavračajo, glasujejo ipd.). Na koncu zberemo odobrene predloge in prizadevanja ter jih oblikujemo kot zakonodajne predloge.

 V tem procesu sodelujejo tudi strokovnjaki na obravnavanem področju in pravni strokovnjaki. Predloge posredujejo relevantnim javnim inštitucijam, odločevalcem, kar je pospremljeno z osveščvalno kampanjo, javno diskusijo o obravnavanem primeru itd.. V kolikor je predlog na ravni odločevalca sprejet, je cikel zaključen, sicer pa se začne nov cikel.