Sam v globini svetovnega spleta
SAM V GLOBINI SVETOVNEGA SPLETA.
Še sreča, da so zaveze skupini in skupnemu boju kdaj tako močne, da ni razlike, če delaš v živo ali z orodji svetovnega spleta. Govorim o članih Mladinske aktivistične organizacije, krajše MAO.
S skupino smo se že teden pred karanteno dogovorili, da se ob sobotah ne bomo več srečevali ‘v živo’, oziroma da preskočimo eno od njih, počakamo boljše pogoje in po tem nadaljujemo z ‘gradnjo skupine’. Pa vendar je bilo potrebno začeto nadaljevati, pri tem pa je skupina vsak torek (dan za srečanje z mano) ostala enako številčna in enako zavzeta.
Vendar na drugi strani sedim sam, s svojo e-napravo, izgubljen brez moči skupnega fizičnega prostora in gibanja v njem. Vsa didaktika, vse metodologije, vsa moja orodja so zgrajena za fizični stik z udeleženci, zdaj pa nemočno ostajam sam, brez njih. Včasih ure presedim ob poskusih, kako ustvariti dinamično spletno vsebino in pozabiti na pomen skupinske dinamike. Drugič se sam povezujem na Zoom in ustvarjam posnetke, ki na koncu nimajo veze s spontanostjo, ki jo mora v delo vnašati mladinski delavec. Naslednjič v refleksiji izpostavljam njihove dosežke iz fizičnih stikov, ki nimajo nobene vrednosti v sedanji digitalni realnosti.
Pa vendar so po srečanju zadovoljni in hvaležni. Na vprašanje zakaj, običajno dobim primerjavo z njihovo trenutno online šolsko realnostjo.
Vem, da bom zmogel, in vem, da bom skupinam dal veliko tudi na opisan način. Vendar bomo vsi za to porabili precej več časa in bomo na koncu mnoge od aktivnosti ponavljali v živem svetu z dotiki. Še dobro, da je današnja mladina tako poslušna, tako ubogljiva in tako razumevajoča. Upam, da imajo tudi potrpljenja dovolj.
Nesrečen in izgubljen iščem, se učim ter čakam, da se svet zopet utiri.
Matjaž